V petek, 27. marca, so si dijaki 1. in 2. letnika gimnazije, 1. ST in 2. EST ogledali Škofjeloški pasijon – najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Po šestih letih je bilo spet moč videti 20 slik pasijonske zgodbe, kot jo je zapisal pater Romuald ali Lovrenc Marušič (1676—1748) v knjižni slovenščini z začetka 18. stoletja z govornimi posebnostmi lokalnega okolja.
Tematsko Škofjeloški pasijon predstavi Kristusovo trpljenje, torej dogajanje od cvetne nedelje do konca velikega petka. Posebnost Romualdove uprizoritvena predloge pa je tudi povezave Stare in Nove zaveze. Pasijon ima v teološkem smisli dva poglavitna razdelka. V prvem govori o človekovem padcu v greh, v drugem pa prikazuje Kristusovo trpljenje, s katerim je bil človek odrešen.
Pasijonska procesija ima tako kot v baročnih časih različne vloge: duhovno, oznanjevalno, izobraževalno, v sodobnosti pa tudi ohranjanje kulturne dediščine, oživljanje tradicij … Morda najpomembnejša vloga, ki jo izpolnjuje Škofjeloški pasijon, pa je živo prostovoljstvo, dejstvo, da je več kot 1000 ljudi pripravljenih za naštete vloge žrtvovati svoj čas in energijo, da bi pasijon izpolnil svoj namen.
