Leta 2011 sta Jure Kuhar in Tilen Lamut kot sošolca v 4. a gimnazije uspešno zaključila šolanje na naši šoli. Jureta poznamo tudi kot nekdanjega uspešnega predsednika Kluba belokranjskih študentov ter kot vodjo festivala Črnfest. Tilen trenutno zaključuje magisterij iz strateškega menedžmenta, je zaposlen v marketinški agenciji Propiar ter v prostem času dela kot komentator športnih prenosov na Športklubu. Že v srednješolskih časih ju je družila šola, košarka in prijateljstvo, ki ga gojita še danes. Kot njuna bivša razredničarka sem ju prosila za intervju, ki smo ga zaradi zasedenosti obeh opravili kar preko videokonference.
Kaj pomislita ob imenu Srednja šola Črnomelj?
Jure: Jaz predvsem pomislim na smučanje v Cerknem, sproščeno druženje s sošolci, vzdušje na šoli, matematiko pri prof. Petruni, izlete, maturo … Vse seveda v zelo pozitivnem smislu in z nostalgijo po »brezskrbnih« letih, preživetih v SŠ Črnomelj.
Tilen: Jaz pa na našo generacijo dijakov ter ekskurzijo v Zamejsko Slovenijo, ki je bila naša edina ekskurzija. Malo sem kar zavidal mlajšim generacijam, ki so imele več ekskurzij in tudi mednarodnih izmenjav. Všeč mi je bilo dejstvo, da smo se tudi kot generacija razumeli, dijaki iz cele Bele krajine smo bili zbrani v enem razredu. Zdi se mi, da je to bil najlepši čas v življenju, ki ga še preživiš v domačem okolju. Poseben dogodek je bilo odprtje obnovljene športne dvorane, ko sem bil v 4. letniku. Otvoritev sem tudi vodil in pridobil prve voditeljske izkušnje.
Kateri študij sta izbrala in zakaj?
Jure: Jaz sem izbral študij kemije in trenutno zaključujem pisanje magistrske naloge. Kolebal sem med študijem kemije in geografije, prevladala pa je bolj znanstvena in raziskovalna veda. Dodiplomski študij sem zaključil v zelo kratkem času, opravil tudi pedagoško-andragoško izobraževanje, nato pa se vpisal na 2. stopnjo študija, ki ga ravno zaključujem. Razmišljam, da bi ga v bližnji prihodnosti nadgradil z znanjem ekonomije ali menedžmenta. Vmes sem se tudi neformalno izobraževal in aktivno vključil v KBŠ, vodil Dolenjsko regijo Zveze ŠKIS ter zbiral izkušnje na raznolikih projektih, kot so Škisova tržnica, Črnfest, evropski projekti v okviru Mladinskega centra Bit … V zadnjem času pa me zanima tudi politično udejstvovanje.
Tilen: Jaz sem se odločil za študij mednarodnih odnosov na FDV v nasprotju s pričakovanji okolice, da bom izbral študij na Fakulteti za šport. V bistvu sploh nisem vedel, kateri študij izbrati, le da bo na področju družboslovja. Po informativnem dnevu sem govoril s Tomijem Bahoričem, ki je že študiral na tem področju. Kljub nenehnem strahu, da ne bom mogel najti zaposlitve, mi ni bilo žal, ker je študij vključeval zelo široko področje od ekonomije, prava, tujih jezikov, kar se je izkazalo za zelo dobro odskočno desko za delo na zares širokem področju: od evropskih inštitucij, veleposlaništev, različnih političnih teles in tako naprej. Po uspešno zaključeni prvi stopnji sem študij nadaljeval na magistrskem študiju strateškega tržnega komuniciranja, ki ga tudi zaključujem. Sem pa že tri leta in pol zaposlen agenciji za odnose z javnostjo Propiar.
Kot vemo, v okviru Propiar, sodeluješ tudi z Ilko Štuhec.
Tilen: V Ilkini ekipi opravljam delo predstavnika za odnose z javnostmi – pripravljam izjave za javnost, novinarske konference, javljanje s terena ter koordiniram sodelovanje s sponzorji. To delo mi je všeč zaradi Ilke in njene ekipe, ki je fantastična in ker povezujem svojo stroko s športom. Veselim se tudi odhoda na svetovno prvenstvo na Švedsko, kjer bom prvič v živo na takšnem dogodku.
Jure, kako nameravaš prenesti izkušnje iz študentskih organizacij v delo na občinskem nivoju?
Jure: Čeprav je občina Črnomelj že pridobila naziv Mladim prijazna občina, si želim obuditi Mladinski svet v občini Črnomelj in s poznavanjem študentske problematike ter različnih organizacij pripomoči k razvoju dejavnosti za mlade ter podpreti njihovo participacijo v družbi.
Če se vrnemo še malo v srednješolska leta. Kje vidita prednost Srednje šole Črnomelj in s katero dodano vrednostjo sta vstopila v študij?
Jure: Mislim, da je velika prednost šolanje v domačem kraju in je za programe, ki jih šola ponuja, najboljša izbira. Zaradi manjšega števila dijakov je vzdušje zagotovo boljše.
Tilen: Se popolnoma strinjam. Dodal bi še, da je črnomaljska gimnazija tudi na državnem nivoju zelo cenjena zaradi uspehov dijakov, kvalitete učnega procesa. Šola je po številu dijakov sicer res majhna, po obsegu izven šolskih dejavnosti in kvaliteti izobraževanja pa zelo velika. Mislim, da lahko izpolni pričakovanja vsakega, ki se zanjo odloči.
Jure: Gre tudi za prihranek časa, ki bi ga drugače namenil za vožnjo, lahko ga nameniš treningu športa ali hobijem. Pri študiju na naravoslovni fakulteti sem bil v veliki prednosti v znanju matematike, fizike, ki so ključni in izločilni predmeti v prvih dveh letnikih študija za dijake, ki prihajajo iz srednjih strokovnih šol.
Tilen: Res je, s sošolci nismo v ničemer zaostajali za drugimi. Kot družboslovcu pa se mi je v srednješolskem času zdelo, da je bil velik poudarek na naravoslovju. Pogrešal sem tudi znanje o delovanju države, vplivih politike in inštitucij na življenje ljudi …
Jure: … in nenazadnje tudi poznavanje ekonomije in podjetništva, kar inženirju kemije v današnjem času lahko pride zelo prav.
Vama je v spominu ostala še kakšna anekdota iz šole?
Jure: Nekaj jih je, ampak niso primerne za objavo.
Tilen: Meni je najbolj ostalo v spominu učenje za maturo, ko smo se z Juretom in sošolko Tjašo Žunič pripravljali ter združili prijetno s koristnim ter vsi uspešno opravili zrelostni izpit.
Imata kak nasvet za naše maturante?
Jure: Vsako izpitno obdobje je dvakrat hujše, kot je učenje v času mature, ki je v bistvu le ponavljanje vsega, kar si se že naučil sproti. Matura je dejansko nagrada za vse osvojeno znanje in te pripravi na študijski način učenja.
Tilen: Če se navežem na kvaliteto poučevanja na črnomaljski gimnaziji, bi dodal, da sem po opravljeni maturi ugotovil, da če le slediš profesorjevim navodilom, kaj se učiti in kako, potem ni dvoma, da ne bi uspešno oziroma zelo dobro zaključil šolanja.
Pogovor je potekal še o pomembnosti izmenjav v tujini, toleranci in sprejemanju drugačnosti, razvojni osi in seveda tudi, kdaj se bomo srečali na obletnici….
Obema srečno na nadaljnji življenjski poti.
Intervju izvedla in zapisala: Marta Strmec, prof.
