15. Maj. 2018
V sredo, 9. maja, so si dijaki 3. letnika programov gimnazija in strojni tehnik v Ljubljani ogledali knjižnico NUK, razstavo Zmaji na Ljubljanskem gradu in gledališko predstavo Hlapci v produkciji SNG Drama Ljubljana.
V Narodni in univerzitetni knjižnici so se dijaki seznanili ne le o podatku o arhitektu knjižnice, njenih oddelkih, ampak so si tudi ogledali priložnostno razstavo o slovenskem izseljenskem besednem umetniku Luisu Adamiču. Na uro dolg in voden ogled po razstavi na Ljubljanskem gradu so se povzpeli z vzpenjačo. Najdlje pa so se zadržali v gledališču. V skoraj tri ure dolgi predstavi po delu Ivana Cankarja so njeni avtorji prikazali razmere na začetku 20. stoletja, delo slovenskega modernista pa tudi aktualizirali.
Učitelji spremljevalci
16. Feb. 2016
V ponedeljek, 15. februarja, so si dijaki 1. letnika gimnazije v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu ogledali večerno gledališko predstavo Tartuffe, ki je nastala pod streho SNG Nova Gorica. Režiser uro in 45 minut dolge predstave brez odmora Vito Taufer se je odločil za nov prevod in sodobno predelavo besedila. V predstavi je v vlogi Orgona blestel Gojmir Lešnjak – Gojc, opazili pa smo tudi Iztoka Mlakarja v vlogi Orgonovega svaka.
Aktiv slovenistk
22. Okt. 2015
Dijaki, ki se niso udeležili različnih večdnevnih ekskurzij, nadomestne dejavnosti opravljajo v šoli. Tako so v sredo, 21. oktobra »proučevali« zamujeno pot s pomočjo IKT in predelali vsebine virtualno. V četrtek pa so prehodili urejeni del učne poti ob Divjem potoku, ki leži v globeli na vzhodni strani Črmošnjic.
V petek bo v šoli potekala delavnica obdelave videoposnetkov.
30. Mar. 2015
V sredo, 18. marca, ob 18.00 so si dijaki 3. letnika gimnazije in 4. EST v SNG Drama Ljubljana ogledali gledališko predstavo Grad, nastalo po romanu Franza Kafke. Skoraj tri ure dolgo odrsko uprizoritev je režiral poljski režiser Janusz Koca. Ta nam – kot vsa Kafkova dela – zastavlja mnogo vprašanj, ne ponuja pa nobenega odgovora, ker jih kratko malo ni.
Ves čas smo s K.-jem, spremljamo ga, skupaj z njim zbiramo informacije o tem, kar poskuša razumeti, in kajpak tako kot on želimo, da bi po možnosti prišel do svojega cilja. In več ko ima informacij, bolj se oddaljuje od tega cilja, manj razume, manj prodre v tisto, k čemur stremi. Hrepenenje po gotovosti se tako lepo povezuje z močjo te pozitivnosti. Pravzaprav je njegova zgodba zgodba o izgubljenih iluzijah. In vendar: ne glede na to, kaj se zgodi, hoče imeti pravico do svoje poti, šel bo po njej. To bi nam moralo K.-ja kljub njegovim slabim lastnostim pravzaprav približati, ga narediti simpatičnega …
Aktiv slovenistk
