7. Okt. 2015
V torek, 6. oktobra, so si dijaki 1., 2. In 3. letnika programa oblikovalec kovin ter 1. in 2. letnika programa strojni tehnik v dopoldanskih urah v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu ogledali gledališko predstavo Tak si, ki je nastala pod streho SiTi Teatra BTC. Nestrpno komedija je delo Gorana Vojnovića, uro in pol dolgo odrsko uprizoritev pa je režiral Aleksander Popovski. V glavni vlogi sta blestela Tadej Toš kot taksist in Klemen Slakonja v več vlogah: novopečenem vstajniku, skrivnostni dami, duhovniku brez prakse …
Predstava je v letu 2014 prejela naziv žlahtna komedija, Klemen Slakonja pa naziv žlahtni komedijant.
Aktiv slovenistk
7. Maj. 2015
V torek, 5. maja, v dopoldanskih urah so si dijaki 1. in 2. letnika programa oblikovalec kovin v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu ogledali gledališko predstavo Jaz, Batman, ki je nastala pod streho Prešernovega gledališča Kranj. Uro in dvajset minut dolgo odrsko uprizoritev je režiral Vinko Möderndorfer. V glavni vlogi pa je blestel Aljoša Ternovšek.
Predstava, ki govori o nasilju, je namenjena tako odraslim kot mladim od 11. leta naprej, so zapisali na svoji spletni strani. Z nasiljem se sooča vsak posameznik, tudi mladostnik. Nasilje med otroki izhaja iz vedenjskih vzorcev odraslih, ki jih mladi prevzemajo, ko pa se pojavi, se v konflikt prej ali slej vključijo tudi odrasli in od njih je odvisno, ali se bo nasilnost razvila ali umirila. Igra humano spregovori o problemu, s katerim se srečujemo tako rekoč vsi. Besedilo pa opozarja na nemoč celotnega družbenega sistema, ki v nori dirki za uspehom ne vidi več svojih najdražjih, svojih odraščajočih potomcev in njihovih težav – ki jih kljub tehnološkemu napredku in precejšnjemu blagostanju ne znajo reševati.
Aktiv slovenistk
30. Mar. 2015
V sredo, 18. marca, ob 18.00 so si dijaki 3. letnika gimnazije in 4. EST v SNG Drama Ljubljana ogledali gledališko predstavo Grad, nastalo po romanu Franza Kafke. Skoraj tri ure dolgo odrsko uprizoritev je režiral poljski režiser Janusz Koca. Ta nam – kot vsa Kafkova dela – zastavlja mnogo vprašanj, ne ponuja pa nobenega odgovora, ker jih kratko malo ni.
Ves čas smo s K.-jem, spremljamo ga, skupaj z njim zbiramo informacije o tem, kar poskuša razumeti, in kajpak tako kot on želimo, da bi po možnosti prišel do svojega cilja. In več ko ima informacij, bolj se oddaljuje od tega cilja, manj razume, manj prodre v tisto, k čemur stremi. Hrepenenje po gotovosti se tako lepo povezuje z močjo te pozitivnosti. Pravzaprav je njegova zgodba zgodba o izgubljenih iluzijah. In vendar: ne glede na to, kaj se zgodi, hoče imeti pravico do svoje poti, šel bo po njej. To bi nam moralo K.-ja kljub njegovim slabim lastnostim pravzaprav približati, ga narediti simpatičnega …
Aktiv slovenistk
