8. Maj. 2019
V sredo, 24. 4. 2019, smo se dijaki 1. letnika gimnazije in strojnega tehnika v spremstvu profesorice Alexandra Kočevar ter profesorji Miha Movrin in Jan Čufer že zgodaj zjutraj odpravili proti Nemčiji. Prva postaja je bil Bavaria Filmstadt, kjer smo posneli kratek film, imeli voden ogled studiev in si pogledali 4D film. Nato smo se odpravili proti Münchnu, kjer smo imeli večerjo v pivnici. Zvečer smo se povzpeli na Olimpijski stolp, kjer smo lahko občudovali nočni München in obiskali prodajalno-razstavni salon BMW Welt.
Naslednji dan smo se zjutraj odpravili v Tehnični muzej – eden največjih tehničnih muzejev na svetu, kjer smo si lahko ogledali več kot 40 različnih oddelkov. Za vse nogometne navdušence je bilo pravo doživetje ogled nogometnega stadiona Allianz Arena, kjer domuje FC Bayern München. Nato smo se odpravili v središče mesta, kjer smo si ogledali umetnine Stare Pinakoteke in obiskali Marijin trg z mestno hišo. Imeli smo nekaj prostega časa, ki smo ga lahko izkoristili za nakup spominkov in ogled trga. Sledila je večerja v znani pivnici Hofbräuhaus, kjer smo lahko prisluhnili bavarski glasbi. Do hotela smo se peljali po podzemni železnici, ki jo uporabljajo tamkajšnji domačini.
Zadnji dan smo imeli voden ogled tovarne BMW Dingolfing in obiskali smo grad Neuschwanstein. Obisk nam bo zagotovo ostal v spominu, saj sta nas pričakala dež in gneča ljudi na avtobusu, ki nas je peljal do gradu. Domov smo se vrnili v poznih urah.
Ekskurzija je bila nekoliko naporna, a nam bo ostala v lepem spominu, saj smo si ogledali veliko znamenitosti in imeli priložnost vpogleda v življenje domačinov.
Manca Bajuk, 1. aG
7. Apr. 2019
V času od 2. do 6. aprila je v mestu Kėidainiai v Litvi potekalo drugo delovno srečanje držav partneric projekta Erasmus+ C.L.I.C.H.E. Sestanka so se udeležili trije profesorji naše šole – Marko Rožič, Marta Strmec in Jelena Šikonja.
Prvi dan so mentorji sodelujočih šol, poleg predstavnice iz Slovenije še šole iz Grčije, Cipra, Estonije, Litve in Bolgarije, predstavili potek dosedanjega dela, izdelane videe na temo ohranjanja kulturne dediščine in ostalo gradivo, ki so ga dijaki pripravili pod mentorstvom profesorjev in zunanjih sodelujočih. Sledil je ogled mesta Kėidainiai, enega najstarejših mest v Litvi. Sprehodili smo se po mestnem jedru, si ogledali mestno muzejsko zbirko, leseno cerkev sv. Jožefa in druge znamenitosti. Zvečer so dijaki tamkajšnje gimnazije (Kėdainių šviesiosios gimnazijos) pripravili pester kulturni program.
Drugi dan smo po dopoldanskem sestanku, na katerem smo se pogovarjali o naslednjih korakih v okviru projekta (videe bomo vse partnerice naložile na eTwinning, na skupni Youtube kanal, izdelali in skupaj bomo dopolnjevali tudi wikistran), odpravili na izlet. Ogledali smo si delavnico jantarja in si izdelali zapestnico iz tega »litovskega zlata«, nato pa nas je lokalna vodnica popeljala po mestu Kaunas. To je drugo največje mesto v Litvi, v zgodovini je bilo center gospodarstva, akademije in kulture ter nekoč glavno mesto Velike litovske kneževine. Danes je mesto prestolnica Kaunas regije.
Tretji in četrti dan srečanja sta bila namenjena načrtovanju dejavnosti v prihodnjih letih projekta. Novembra prihodnje šolsko leto sledi srečanje na Srednji šoli Črnomelj. Več fotografij na FB strani Erasmus+ kluba Srednje šole Črnomelj.
10. Feb. 2019
- ‘Strojniki so zakon’. Kaj pomislita ob tem?
Edvin: Nikoli nisem mislil, da so samo strojniki zakon. Vsak poklic je zame cenjen. Če se odločiš za poklic strojnika, je ta pot polna izzivov in tudi zaposlitev ni problem, saj so najbolj iskan kader pri nas in v tujini.
Urban: Vsak poklic je po svoje »zakon«. Vsi poklici, najbolj pa tehnični, so med sabo povezani. Tako v današnjem času recimo ne bi bilo strojnika brez električarja in obratno. Vsak poklic zahteva svoja znanja, izkušnje, izzive in priložnosti.
- Kdaj sta končala šolanje na SŠ Črnomelj?
Edvin: Šolanje sem zaključil junija 2012 z uspešno opravljeno maturo.
Urban: Šolanje na SŠ Črnomelj sem zaključil z maturo leta 2013.
- Zakaj sta izbrala program strojni tehnik na SŠ Črnomelj in ne kje drugje?
Edvin: Največja prednost je bila ta, da se mi ni bilo treba voziti v Novo mesto. Tudi okolje je bolj prijazno, nikjer ni nobenih nevarnosti in nasilja, kot se to dogaja v večjih šolskih centrih in mestih. Ker sem bil prva generacija tega programa na Srednji šoli Črnomelj, nisem vedel, ali bomo kompetentni ostalim šolam. Izkazalo se je ravno nasprotno. Pridobili smo veliko znanja, predvsem strokovnega, ki mi je kasneje koristilo pri študiju in v praksi.
Urban: Za strojništvo sem se navdušil od očeta. Že v osnovni šoli sem se odločil, da bom šolanje nadaljeval v tehnični smeri. Na informativnih dnevih sem izvedel, da SŠ Črnomelj ponuja tudi program strojni tehnik. Od prve generacije strojnega tehnika smo dobili tako dober odziv, da o šolanju drugje nisem niti razmišljal. Nekoliko pa je odločitvi botrovalo tudi dejstvo, da bom nadaljeval šolanje v domačem kraju.
- Kako sta se na šoli počutila v času šolanja? Kaj vama je ostalo najbolj v spominu?
Edvin: Na šoli sem se počutil odlično. V razredu nas je bilo le 10, med seboj smo se zelo dobro razumeli. Tudi s profesorji nismo imeli nobenih težav, kar se tiče strokovnih predmetov. Prednost tako majhnega števila dijakov v razredu je definitivno v znanju, saj je imel vsak profesor čas, da vsakemu pojasni stvari individualno, če je le to dijak hotel. Šolskih dni se spominjam zelo dobro, kot bi bilo včeraj. Čas hitro mineva … Vseeno pa so mi v spominu najbolj ostali dobri odnosi s profesorji, ki so poučevali strokovne predmete in z zaposlenimi v šolskih delavnicah.
Urban: Od prvega dne sem se na šoli počutil »domače«. Ker smo bili dokaj majhen razred (v razredu nas je bilo 13), smo bili vsi sošolci v dobrih odnosih tako med sabo kakor tudi s profesorji. Od strokovnih predmetov smo veliko odnesli, saj so se nam profesorju lahko posvetili tudi individualno. Na šolo imam veliko lepih spominov. Najbolj pa so se mi vtisnile v spomin učne ure v šolskih delavnicah, kjer je bilo potrebno tudi kaj fizično izdelati. Takšna znanja ti ostanejo za celo življenje.
- Katera znanja sta pridobila in so vama pomagala pri nadaljnjem študiju?
Edvin: Definitivno sem pridobil veliko znanj s strokovnega področja. Izkoristiti se je dalo veliko, še posebej s področja CNC obdelave in 3D modeliranja, pa tudi praktičnega znanja nam ni manjkalo, saj smo se urili v šolskih delavnicah. Predvsem ta znanja so mi bila v pomoč pri študiju in v praksi.
Urban: Pridobil sem veliko teoretičnega kakor tudi praktičnega znanja s področja strojništva. Pri nadaljnjem študiju so mi pomagali predvsem strokovni predmeti, kot so tehnično risanje, risanje s CAD programi (SolidWorks …), postopki obdelave … vključno s praktičnim znanjem iz šolskih delavnic. Tukaj se vidi znanje, ki smo ga pridobili s skoraj individualnim delom s profesorji pri strokovnih predmetih. Seveda pa so mi pomagali tudi drugi naravoslovni predmeti kot na primer matematika in fizika.
- Kaj počneta trenutno? Sta teoretično znanje že prenesla v prakso?
Edvin: Pred nekaj meseci sem zaključil magistrski študijski program na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Ljubljani in pridobil naziv mag. inž. str. in magistriral na področju varjenja. Sedaj svoje delovne izkušnje nabiram v oddelku razvoja procesa v podjetju TPV d.o.o. Novo mesto, kjer se ukvarjamo z izdelavo avtomobilskih komponent.
Urban: Maja 2018 sem diplomiral sem na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in pridobil naziv dipl. ing. str. Diplomiral sem s področja kakovosti, natančneje iz statističnega nadzora kakovosti (SQC). Svojo karierno pot sem začel v podjetju Livar d.d., kjer delam v sektorju kakovosti kot inženir kakovosti.
- So vajini sošolci nadaljevali izobraževanje ali so se odločili za delo v podjetjih?
Edvin: Eden mojih sošolcev se je odločil za enak študij in ga že skoraj zaključil, ostali pa so se odločili za delo v podjetjih.
Urban: Večina sošolcev se je odločila za delo. Nekaj pa nas je nadaljevalo s študijem na različnih stopnjah in šolo tudi uspešno zaključilo.
- Kaj bi svetovala nekomu, ki se odloča za program strojni tehnik?
Edvin: Če bodoči dijaki še vedno ne vedo, ali bi se vpisali v program strojnega tehnika, jim lahko rečem, da je strojništvo zelo široko področje, polno zanimivosti in izzivov, ki jih bo zagotovo pritegnilo. Šolanje na Srednji šoli Črnomelj je odlična podlaga za nadaljevanje izobraževanja ali takojšnjo poklicno pot.
Urban: Strojništvo predstavlja vsakodnevne izzive na vseh področjih. Pa ni važno, ali delaš v tehnologiji, razvoju ali pa v kontroli. Vsak dan pridobiš neka nova znanja. Mislim pa, da SŠ Črnomelj s programom strojni tehnik omogoča mladim, perspektivnim strojnikom pravo odskočno desko za nadaljnji študij in delo na področju strojništva.
Srečno obema na poklicni poti.
21. Jan. 2019
V torek, 15. 1. 2019, smo na Srednji šoli Črnomelj v sklopu tematskega roditeljskega sestanka gostovali predsednika Zavoda Varna pot, Roberta Štabo ter psihologinjo in vodjo programa Anjo Žurga. Staršem in prisotnim strokovnim delavcem sta predstavila pomembnost vzora mladostnikom pri temah varne mobilnosti z namenom uresničevanja Vizije nič.
Vključevanje staršev v izobraževanje o varnem vedenju v cestnem prometu je pomembno. Predavatelja sta želela opolnomočiti starše, da začnejo razmišljati o napačnih prepričanjih in ravnanjih ter zgledih prometne varnosti svojim otrokom. Predstavila sta tudi osebno izpoved staršev, ki sta v prometni nesreči izgubila otroka.
Posnetek prikazuje pomembnost zavedanja, da za številkami stojimo ljudje.
Mentorici projekta Varna mobilnost,
Jasna Kvenderc in Anica Želježnjak
https://www.youtube.com/watch?v=BPAduqo981s
8. Jan. 2019
Leta 2011 sta Jure Kuhar in Tilen Lamut kot sošolca v 4. a gimnazije uspešno zaključila šolanje na naši šoli. Jureta poznamo tudi kot nekdanjega uspešnega predsednika Kluba belokranjskih študentov ter kot vodjo festivala Črnfest. Tilen trenutno zaključuje magisterij iz strateškega menedžmenta, je zaposlen v marketinški agenciji Propiar ter v prostem času dela kot komentator športnih prenosov na Športklubu. Že v srednješolskih časih ju je družila šola, košarka in prijateljstvo, ki ga gojita še danes. Kot njuna bivša razredničarka sem ju prosila za intervju, ki smo ga zaradi zasedenosti obeh opravili kar preko videokonference.
Kaj pomislita ob imenu Srednja šola Črnomelj?
Jure: Jaz predvsem pomislim na smučanje v Cerknem, sproščeno druženje s sošolci, vzdušje na šoli, matematiko pri prof. Petruni, izlete, maturo … Vse seveda v zelo pozitivnem smislu in z nostalgijo po »brezskrbnih« letih, preživetih v SŠ Črnomelj.
Tilen: Jaz pa na našo generacijo dijakov ter ekskurzijo v Zamejsko Slovenijo, ki je bila naša edina ekskurzija. Malo sem kar zavidal mlajšim generacijam, ki so imele več ekskurzij in tudi mednarodnih izmenjav. Všeč mi je bilo dejstvo, da smo se tudi kot generacija razumeli, dijaki iz cele Bele krajine smo bili zbrani v enem razredu. Zdi se mi, da je to bil najlepši čas v življenju, ki ga še preživiš v domačem okolju. Poseben dogodek je bilo odprtje obnovljene športne dvorane, ko sem bil v 4. letniku. Otvoritev sem tudi vodil in pridobil prve voditeljske izkušnje.
Kateri študij sta izbrala in zakaj?
Jure: Jaz sem izbral študij kemije in trenutno zaključujem pisanje magistrske naloge. Kolebal sem med študijem kemije in geografije, prevladala pa je bolj znanstvena in raziskovalna veda. Dodiplomski študij sem zaključil v zelo kratkem času, opravil tudi pedagoško-andragoško izobraževanje, nato pa se vpisal na 2. stopnjo študija, ki ga ravno zaključujem. Razmišljam, da bi ga v bližnji prihodnosti nadgradil z znanjem ekonomije ali menedžmenta. Vmes sem se tudi neformalno izobraževal in aktivno vključil v KBŠ, vodil Dolenjsko regijo Zveze ŠKIS ter zbiral izkušnje na raznolikih projektih, kot so Škisova tržnica, Črnfest, evropski projekti v okviru Mladinskega centra Bit … V zadnjem času pa me zanima tudi politično udejstvovanje.
Tilen: Jaz sem se odločil za študij mednarodnih odnosov na FDV v nasprotju s pričakovanji okolice, da bom izbral študij na Fakulteti za šport. V bistvu sploh nisem vedel, kateri študij izbrati, le da bo na področju družboslovja. Po informativnem dnevu sem govoril s Tomijem Bahoričem, ki je že študiral na tem področju. Kljub nenehnem strahu, da ne bom mogel najti zaposlitve, mi ni bilo žal, ker je študij vključeval zelo široko področje od ekonomije, prava, tujih jezikov, kar se je izkazalo za zelo dobro odskočno desko za delo na zares širokem področju: od evropskih inštitucij, veleposlaništev, različnih političnih teles in tako naprej. Po uspešno zaključeni prvi stopnji sem študij nadaljeval na magistrskem študiju strateškega tržnega komuniciranja, ki ga tudi zaključujem. Sem pa že tri leta in pol zaposlen agenciji za odnose z javnostjo Propiar.
Kot vemo, v okviru Propiar, sodeluješ tudi z Ilko Štuhec.
Tilen: V Ilkini ekipi opravljam delo predstavnika za odnose z javnostmi – pripravljam izjave za javnost, novinarske konference, javljanje s terena ter koordiniram sodelovanje s sponzorji. To delo mi je všeč zaradi Ilke in njene ekipe, ki je fantastična in ker povezujem svojo stroko s športom. Veselim se tudi odhoda na svetovno prvenstvo na Švedsko, kjer bom prvič v živo na takšnem dogodku.
Jure, kako nameravaš prenesti izkušnje iz študentskih organizacij v delo na občinskem nivoju?
Jure: Čeprav je občina Črnomelj že pridobila naziv Mladim prijazna občina, si želim obuditi Mladinski svet v občini Črnomelj in s poznavanjem študentske problematike ter različnih organizacij pripomoči k razvoju dejavnosti za mlade ter podpreti njihovo participacijo v družbi.
Če se vrnemo še malo v srednješolska leta. Kje vidita prednost Srednje šole Črnomelj in s katero dodano vrednostjo sta vstopila v študij?
Jure: Mislim, da je velika prednost šolanje v domačem kraju in je za programe, ki jih šola ponuja, najboljša izbira. Zaradi manjšega števila dijakov je vzdušje zagotovo boljše.
Tilen: Se popolnoma strinjam. Dodal bi še, da je črnomaljska gimnazija tudi na državnem nivoju zelo cenjena zaradi uspehov dijakov, kvalitete učnega procesa. Šola je po številu dijakov sicer res majhna, po obsegu izven šolskih dejavnosti in kvaliteti izobraževanja pa zelo velika. Mislim, da lahko izpolni pričakovanja vsakega, ki se zanjo odloči.
Jure: Gre tudi za prihranek časa, ki bi ga drugače namenil za vožnjo, lahko ga nameniš treningu športa ali hobijem. Pri študiju na naravoslovni fakulteti sem bil v veliki prednosti v znanju matematike, fizike, ki so ključni in izločilni predmeti v prvih dveh letnikih študija za dijake, ki prihajajo iz srednjih strokovnih šol.
Tilen: Res je, s sošolci nismo v ničemer zaostajali za drugimi. Kot družboslovcu pa se mi je v srednješolskem času zdelo, da je bil velik poudarek na naravoslovju. Pogrešal sem tudi znanje o delovanju države, vplivih politike in inštitucij na življenje ljudi …
Jure: … in nenazadnje tudi poznavanje ekonomije in podjetništva, kar inženirju kemije v današnjem času lahko pride zelo prav.
Vama je v spominu ostala še kakšna anekdota iz šole?
Jure: Nekaj jih je, ampak niso primerne za objavo.
Tilen: Meni je najbolj ostalo v spominu učenje za maturo, ko smo se z Juretom in sošolko Tjašo Žunič pripravljali ter združili prijetno s koristnim ter vsi uspešno opravili zrelostni izpit.
Imata kak nasvet za naše maturante?
Jure: Vsako izpitno obdobje je dvakrat hujše, kot je učenje v času mature, ki je v bistvu le ponavljanje vsega, kar si se že naučil sproti. Matura je dejansko nagrada za vse osvojeno znanje in te pripravi na študijski način učenja.
Tilen: Če se navežem na kvaliteto poučevanja na črnomaljski gimnaziji, bi dodal, da sem po opravljeni maturi ugotovil, da če le slediš profesorjevim navodilom, kaj se učiti in kako, potem ni dvoma, da ne bi uspešno oziroma zelo dobro zaključil šolanja.
Pogovor je potekal še o pomembnosti izmenjav v tujini, toleranci in sprejemanju drugačnosti, razvojni osi in seveda tudi, kdaj se bomo srečali na obletnici….
Obema srečno na nadaljnji življenjski poti.
Intervju izvedla in zapisala: Marta Strmec, prof.
