»Le vkup, le vkup, vesela gmajna!« Ta vzklik je nas, dijake drugih letnikov gimnazijskega programa in programa strojni tehnik, zbral skupaj le z enim samim namenom, ta pa bi bil, da se ne bi izgubili v 1,25-milijonskem cvetočem mestu. Zgodovina Prage je pestra in vodnik nam jo je postregel s tolikšnimi detajli, kot so razcvetele rdeče cvetice na leseni okenski polici razsežne stolpnice v enem najbolj turistično znamenitih krajih. Ko si na ekskurziji, spoznavaš nove kotičke in ne tavaš brezciljno naokoli, marveč uživaš ob pogledu na stare zgradbe in uličice, ki se zlivajo z novodobno okolico. V pragi te lahko preleti občutek, da se kopaš v eri baroka, renesanse, gotike, klasicizma ter v dobi romantičnega sloga. Praga – zgodovina v malem.
Kar 57 dijakov Srednje šole Črnomelj je očarljivo staro mesto opazovano z utrujenimi očmi. Po naporni 12-urni vožnji z avtobusom, v katerega smo vstopili ob 3. uri zjutraj ter prevozili 3 države, smo le dosegli prestolnico Češke. Po daljšem ogledu tehničnega muzeja smo le vstopili skozi vrata hotela, ki bi mu lahko v resnici pristajal pripis »Ime zavaja«. Nad hotelsko hrano nismo imeli pripomb, saj smo utrujeni hitro pojedli in se odpravili spat.
Po obilnem zajtrku je drugi dan sledila vožnja do Terezina in ogled strah vzbujajočega koncentracijskega taborišča, kjer smo se za nekaj trenutkov postavili v vlogo takrat tukaj zaprtih ljudi. »Arbeit macht frei.« Kasneje pa so nas zmotili pogledi varnostnih sil med sprehodom po kraljevskih Hradčanih, medtem ko nas je vodnik, navajen vsega, vodil naprej po Zlati ulički, muzeju igrač, cerkvi sv. Jurija in Plečnikovih vrtovih. Potem je nastopil dolgo pričakovani triurni čas, namenjen počitku, kosilu in nakupovanju spominkov, za katere smo nekateri porabili večino premoženja, ki smo ga imeli s seboj, fotografiranju Karlovega mostu, po katerem je dolg lagoden sprehod dobro del. Ob poslušanju uličnih muzikantov smo nagovorili tudi domačine, ki so nam pomagali pri prevajanju nalog v delovnem zvezku iz češčine v slovenščino. Pri odkrivanju mesta smo dobili občutek večnacionalne države, saj je mimo nas mrgolelo stotine turistov iz daljnih in bližnjih krajev. Ekskurzijo nam je popestrila vožnja z ladjo po Vltavi, na kateri smo zabavali: najprej slastna večerja, nato pa ne le igre in ogovori, tudi petje nas je spremljalo.
Zadnji dan smo opazovali Staro novo sinagogo tako od zunaj kot od znotraj v judovskem predelu mesta – Josefov, kjer smo zavili tudi do starega pokopališča. Spoznali smo pomembnost Jožeta Plečnika, ki je kot Slovenec deloval tudi v Pragi in za seboj pustil nenavadne arhitekturne stvaritve. Takšen primer je tudi njegova cerkev na Vinohradih.
Po prekratkem potovanju je bila pred nami le še dolga vožnja domov.
Zapisali Veronika Plut in Katja Grabrijan, 2. bG
