Dejavnosti ob dnevu duševnega zdravja

Dejavnosti ob dnevu duševnega zdravja

10. oktobra obeležujemo dan duševnega zdravja. Letošnja tema: “Duševno zdravje za vse. Večje naložbe – večja dostopnost. Vsakomur, vsepovsod.”

Svetovni dan duševnega zdravja predstavlja priložnost za ozaveščanje o pomenu duševnega zdravja, vrzelih in izzivih na tem področju. Poudarja pomen sodelovanja v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. Letos v ospredje postavlja pomen dostopnosti do storitev s področja duševnega zdravja za vse prebivalce.

Na pobudo dijaške sekcije Kluba belokranjskih študentov smo za 1. aG pripravili delavnico že v petek, 9. 10. 2020. Eva Kavčič in Mateja Đotlo, nekdanji dijakinji Srednje šole Črnomelj, zdaj pa študentki psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sta v 90-minutni aktivnosti predstavili pomembnost skrbi za duševno zdravje ter dijake ozavestili, kako prepoznati in pomagati osebam, ki se soočajo s tovrstnimi težavami.

Z dejavnostmi ob omenjenem dnevu nadaljujemo tudi ta teden. Svetovalna delavka je pripravila gradivo za razrednike ostalih razredov, da bodo o duševnem zdravju spregovorili z dijaki pri razredni uri.

Besedilo: Brigita Grahek Šolar, univ. dipl. psih.; Ivona Begović, 3. aG

Foto: Kim Riznič, 3. aG

Športni dan (pohod na Debelo Peč, 1.ab G in 1. ST):

Športni dan (pohod na Debelo Peč, 1.ab G in 1. ST):

V petek, 18. 9. 2015, so se dijaki 1. letnikov gimnazije in 1. letnika strojnega tehnika odpravili na športni dan na Debelo peč. Avtobus je odpeljal iz Črnomlja preko Bleda na Pokljuko do Mrzlega studenca, potem po gozdni cesti čez Kranjsko dolino do Medvedove konte, kjer so izstopili in pot nadaljevali peš. Pot  je vodila do Blejske koče na Lipanci in nato na Debelo peč (2014 m). Od tukaj so se po isti poti vrnili do avtobusov in se odpeljali domov.

Športni dan (dvodnevna tura – Krnska jezera):

Športni dan (dvodnevna tura – Krnska jezera):

V četrtek in petek so se dijaki 2. letnika gimnazije in 2. letnika strojnega tehnika odpravili na dvodnevno turo. Avtobus jih je odpeljal iz Črnomlja preko Ljubljane, Kranjske gore, Vršiča do izvira Soče, nato pa v dolino Lepene, kjer so izstopili pri planinski koči Dr. Klementa Juga. Od tukaj so začeli pohod do planinske koče pri Krnskih jezerih, kjer so prespali. Drugi dan so pot nadaljevali proti Bogatinskemu sedlu. Boljša skupina se je povzpela na Veliki Bogatin(2008 m), slabša pa nadaljevala pot proti Komni. Pri koči na Komni sta se obe skupini srečali in spustili proti slapu Savice, kjer jih je čakal avtobus in jih odpeljal proti domu.

 

 

 

Ogled filma Klub zdravja Dallas

V torek, 5. maja, v dopoldanskih urah so si dijaki vseh letnikov razen maturantov splošne mature in dijakov 1. in 2. letnika programa oblikovalec kovin v Kulturnem domu Črnomelj ogledali film Klub zdravja Dallas, ki je lani prejel kar tri oskarje¨za glavno moško vlogo (Matthew McConaughey), stransko moško vlogo (Jared Leto) in masko. Film je režiral Jean-Marc Vallée.

Drama, posneta po resnični zgodbi, prikazuje življenje samozavestnega Rona, ki je leta 1985 soočen z diagnozo aidsa. Ker mu uradno odobrena zdravila ne pomagajo, začne jemati substance, pridobljene na črnem trgu. Porodi se mu zamisel, kako bi s tem lahko tudi zaslužil, zato s transseksualcem Rayonom ustanovita klub, v katerem z zdravili oskrbujeta druge bolnike. Ne traja dolgo, da njuno poslovanje vzbudi zanimanje organov pregona, toda Ron je odločen vztrajati pri svojem poslanstvu.

Za upodobitev krhke, shujšane, umirajoče osebe je bila potrebna popolna fizična preobrazba. Ta proces je trajal štiri mesece pred začetkom snemanja. »Vseskozi sem bil lačen in prežvečil sem ogromno ledu.« McConaughey je bil med hujšanjem pod stalnim zdravniškim nadzorom. Naposled je izgubil približno dvajset kilogramov. Večji del snemanja je tehtal manj kot 65 kilogramov, v ključnem prizoru v bolnišnici jih je imel komajda 60. »Bila je čudovita izkušnja, ki je pomembno vplivala tudi na mojo osebnost. Več sem bral, pisal. Izostril sem svoj um. Malo sem spal, tri ure manj kot prej, vsako noč. Veliko sem se naučil o presoji in odločanju, o spoštovanju reči, ki se nam zdijo samoumevne.«

Aktiv slovenistk

Škofjeloški pasijon – najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini

V petek, 27. marca, so si dijaki 1. in 2. letnika gimnazije, 1. ST in 2. EST ogledali Škofjeloški pasijon – najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Po šestih letih je bilo spet moč videti 20 slik pasijonske zgodbe, kot jo je zapisal pater Romuald ali Lovrenc Marušič (1676—1748) v knjižni slovenščini z začetka 18. stoletja z govornimi posebnostmi lokalnega okolja.

Tematsko Škofjeloški pasijon predstavi Kristusovo trpljenje, torej dogajanje od cvetne nedelje do konca velikega petka. Posebnost Romualdove uprizoritvena predloge pa je tudi povezave Stare in Nove zaveze. Pasijon ima v teološkem smisli dva poglavitna razdelka. V prvem govori o človekovem padcu v greh, v drugem pa prikazuje Kristusovo trpljenje, s katerim je bil človek odrešen.

Pasijonska procesija ima tako kot v baročnih časih različne vloge: duhovno, oznanjevalno, izobraževalno, v sodobnosti pa tudi ohranjanje kulturne dediščine, oživljanje tradicij … Morda najpomembnejša vloga, ki jo izpolnjuje Škofjeloški pasijon, pa je živo prostovoljstvo, dejstvo, da je več kot 1000 ljudi pripravljenih za naštete vloge žrtvovati svoj čas in energijo, da bi pasijon izpolnil svoj namen.

 

Dostopnost