BILI SO DIJAKI NAŠE ŠOLE ….Tajda Klobučar

4. Dec. 2018

1. Kdaj si končala šolanje na edini belokranjski srednji šoli? Kateri uspehi ter dejavnosti so te spremljali skozi srednješolska leta?

Šolanje na Srednji šoli Črnomelj sem končala s študijskim letom 2012/13 oz. z opravljeno maturo v juliju 2013. Od nekdaj sem bila odličnjakinja, tako tudi v srednji šoli nisem imela težav, prav tako pa se nisem ravno udeleževala raznih tekmovanj, saj sem bila precej zasedena s prostočasnimi aktivnostmi, tj. glasbo. Do približno 2. letnika srednje šole sem še vedno hodila v glasbeno šolo. In sicer igram violino, to pa zraven prinese še enkrat tedensko orkester, enkrat nauk o glasbi, dvakrat individualne ure violine in vsaj dvakrat komorno igro. Po končani uradni glasbeni izobrazbi pa smo s kolegicami iz godalnega kvarteta naprej godle oz. še vedno godemo v okviru KUD Battalia. Poleg tega sem violino igrala tudi pri Folklorni skupini Dragatuš, katere glasbeno zasedbo vodim še danes.

2. Kateri študijsko smer si izbrala po zaključku gimnazije?

Vpisala sem se na študij biotehnologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Bila sem ena izmed tistih, ki si je pravzaprav lahko izbrala karkoli – ocene so mi to pač dopuščale, a kot vedno v življenju, se ravno takšni potem najtežje odločimo in ne vemo zares kaj bi radi počeli v življenju. Žal ne morem reči, da sem od nekdaj sanjala, da bom znanstvenica, program biotehnologije sem izbrala zgolj iz radovednosti in tega, da je nekako vključeval še največ genetike. Takrat so bile namreč popularne CSI nanizanke in moram priznati, da je precej trenutnih »sošolcev« pristalo tukaj zaradi bolj ali manj istega razloga. Naj dodam še, da sem se z vsakim letnikom bolj videla v tem svetu biotehnologije oz. molekularne biologije nasploh. Še vedno ne vem, kaj bom, ko bom velika. 😛 Sem pa celoten dodiplomski študij, ki sem ga opravila z odliko, sploh pa absolventsko leto po tem izkoristila maksimalno z možnostmi, ki so pač prihajale mimo in sem jih s strahom, a veseljem pograbila. Verjamem namreč, da nismo vsi karakterji, ki bi celo življenje strmeli le k enemu cilju. Tudi manjši, sprotni izzivi nam lahko prinesejo ogromno zadovoljstvo in nenazadnje smisla.

3. Kaj počneš trenutno?

Pravkar zaključujem 2. letnik magistrskega študija tega programa, kar pomeni sedenje v klopeh, hkrati pa iščem možnosti za opravljanje magistrske naloge v tujini. Kljub vse večjim odločitvam in obveznostim na fakulteti pa sem z vsakim letom vpeta v kakšen nov glasbeni projekt, tako sem trenutno še članica KUD Battalia, FS Dragatuš, FS Tine Rožanc (Ljubljana), Simfoničnega orkestra Univerze v Ljubljani in skupine Kr’Etno.

4. Kakšni spomini te vežejo na našo šolo in v čem vidiš prednost šolanja v domačem kraju?

Če sem čisto iskrena, se mi zdijo srednješolska leta že vesoljska leta stran. Kakorkoli, najbližja prijateljstva še vedno izvirajo iz teh časov. Spomini so seveda mešani, a prav o vseh se radi skupaj pogovarjamo in se jim iz srca nasmejimo. Seveda so v mojem primeru velik pečat pustili tudi vsi Comenius in drugi mednarodni projekti, pri katerih sem sodelovala v sklopu šole in kasneje Erasmus+ mladinske izmenjave, vodene preko Mladinskega centra BIT. V teh dnevnih ali tedenskih druženjih sem zares spoznala zanimive, čudovite ljudi, s katerimi vsaj enkrat letno spregovorim na socialnih omrežjih ali še bolje, jih srečam na potovanjih. Glavna prednost šole se mi zdi to, da je v domačem okolju – blizu. Z mojimi apetiti po vseh obšolskih dejavnostih sem le tako lahko normalno funkcionirala, da mi ni bilo treba pregoreti oz. se česa odpovedati. Hkrati pa moram priznati, da v znanju prav v ničemer nisem zaostajala in četudi se mi je velikokrat zdelo, da bi bilo marsikaj lahko boljše, sem se po zgodbicah od drugih sošolcev iz cele Slovenije jaz še daleč najmanj pritoževala. Tudi to nekaj pomeni. 🙂

4. V času šolanja na naši šoli si sodelovala v projektu Comenius in si bila na izmenjavi na Portugalskem? Kako je sodelovanje pri obeh vplivalo nate?

Vključevanje v mednarodne projekte mi je vsekakor vneslo nek nov pogled na šolanje, tako kot na življenje samo. Mnogi se v tem izkusijo pa jim vse skupaj predstavlja le en velik stres, zame pa je vsako srečanje z novimi kulturami, navadami dalo nekaj več, na vsako situacijo znam pogledati tudi s širše perspektive, kot srednješolki pa je to največkrat pomenilo, da si svoje težave lahko primerjal z drugimi in so se tvoje naenkrat zdele veliko manjše in bolj normalne.

Tudi zaradi tega razloga, predvsem pa iz želje po novih izkušnjah in radovednosti, kako je v tujini, sem v drugem semestru 1. letnika magistrskega študija odšla na študijsko izmenjavo na Švedsko. Popolnoma drugačno vreme, razmišljanje in kultura od Portugalske, a vsekakor najboljša odločitev, ki sem jih sprejela. V absolventskem letu (2016/17) pa sem skupno preživela 7 mesecev na praktičnem  usposabljanju (praksa) v Munchnu v Nemčiji. Ves kulturni šok in malenkostne težave, s katerimi sem se srečala, so bile zagotove precej lažje zaradi vseh stvari, ki sem jih premagala in spoznala že na srednješolski izmenjavi.

5. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Kot že omenjeno, trenutno opravljam še zadnji semester magistrskega študija. Sledi le še priprava magistrske naloge, ki v našem svetu pomeni nekaj mesecev v laboratoriju in nato analiza ter mukotrpno pisanje rezultatov. Glede na to, da sem po sklepu okoliščin že delala prakso v zelo dobrih laboratorijih na področju matičnih celic, se zdaj skušam dogovoriti za opravljanje magistrske naloge pri njih. Kot kaže mi ne bo uspelo zaključiti v tem študijskem letu, tako da bom verjetno vpisala še eno dodatno leto, za tem pa se nekako usmerjam v prijavo na doktorski študij.

Tajda na konferenci bioloških znanosti (Ljubljana), 2018

Tajda v Budimpešti (Comenius), 2011